1. Kako lahko na kratko opišemo sistem VBA?
2. Ima VBA status projekta?
3. Koliko znaša članarina za uporabnika?
4. Kakšne stroške ima podjetje, ki se želi priključiti sistemu VBA?
5. Kakšne so tehnične zahteve za podjetje ob priključitvi VBA?
6. Kakšna je varnost podatkov v sistemu VBA?
7. Ali VBA odkupuje, oziroma prevzame obveznosti uporabnikov do podjetja, ki je priključeno na sistem VBA?
8. Kakšno garancijo ima podjetje, da bo VBA poravnala uporabnikove obveznosti?
9. Katera ustanova ima glavno vlogo pri VBA?
10. Banke na veliko reklamirajo poslovanje preko Interneta. Če se bodo vse banke preusmerile na Internet, ali to pomeni propad VBA sistema?
11. V čem je bistvo združevanja bank? Nadzor plačilnega prometa ali kaj drugega? To zveni podobno, kot združevanje ponudnikov Interneta - nesmiselno.
12. Glede na prisotnost VBA na pragu finančnega tržišča, ima VBA premalo reklame. Zakaj ni zaslediti reklam po plakatih in medijih?
13. Že pred več kot letom dni smo slišali za VBA, pa ni še nič novega. Ali to pomeni, da ste odnehali? Ali pa teren zaradi prenosa prometa iz agencije na banke ni več primeren za VBA???

VBA je sistem, ki uvaja avtomatizacijo in združuje pravne in fizične osebe na področjih plačilnega prometa, identifikacije in zavarovanja.
Prvi korak pri uvedbi VBA je avtomatizacija in združitev na področju plačilnega prometa. Tu VBA prejema podatke iz podjetij, koliko  posamezne stranke dolgujejo podjetju, oziroma, koliko znašajo mesečne obveznosti strank do podjetja. VBA podatke obdela, pregleda stanja na tekočih računih strank in na podlagi zbranih podatkov oceni, kolikšne zneske lahko odtegne iz uporabnikovih računov, ne da bi pri tem ogrozila povprečno uporabnikovo bilanco. Preko povezav z bankami in hranilnicami nato VBA pošlje ukaze o denarnih transakcijah, ki se enkrat mesečno izvršijo na bančnih računih. 

Nazaj na kazalo

VBA ima status projekta, ker je stalno v razvoju. VBA je torej fiktivna ustanova, ki odrašča skozi predvidene razvojne faze.

Nazaj na kazalo

Članarine za uporabnike ni.
Uporabniki vedno plačujejo le zneske svojih dolgov do podjetij. Ker pa gre za različna podjetja, je od podjetja odvisno, kolikšni bodo zneski cene denarnih transakcij. Kot je znano vsakomur, ki plačuje s položnicami, se zneski povečajo za strošek denarne transakcije, ki v povprečju dosegajo 1% od višine zneska. To je strošek, ki je neizogiben in ga določa vsaka banka posebej.
VBA poskuša tu doseči kar najbolj ugodne pogoje za uporabnike. Če je dogovor s podjetjem v tem segmentu pozitiven, poravna znesek transakcije podjetje, uporabnik pa plača le svoj dolg. V nasprotnem, oziroma najslabšem primeru, pa mora uporabnik plačati svoj dolg z dodatnim procentom za denarno transakcijo - torej toliko, kolikor bi plačal s položnico, recimo, na pošti.
Predvidevanje VBA na tem področju pa kaže, da bodo banke slej ko prej ukinile te procente, tako da se transakcije ne bodo bremenile z dodatnim procentom.

Nazaj na kazalo

Stroškov priklopa ni.
Pravzaprav je ravno obratno - stroški podjetja se znižajo. Seveda pa je predpogoj za nične stroške, da ima podjetje kolikor-toliko urejeno infrastrukturo elektronske komunikacije. Tu zadostuje že zmožnost podjetja, da zneskovne podatke uredi v elektronsko bazo podatkov in to bazo preko E-maila pošlje v VBA. Osnovni pogoji so s tem izpolnjeni.
Podjetje dobi tudi brezplačen E-mail predal, kjer komunikacija v obe smeri poteka preko varnega 1024 bitnega kanala.

Nazaj na kazalo

Podjetje mora biti zmožno predložiti podatke v elektronski obliki. Obliko baze podatkov lahko zahtevate preko formularja za kontakt. Imeti mora omogočen dostop do omrežja Internet, kar lahko pomaga urediti tudi naša strokovna ekipa. Prav tako lahko naša ekipa poskrbi za ustrezno opremo.
Ko ima podjetje omogočen dostop do Interneta, dobi brezplačen varen elektronski poštni predal. Zaradi univerzalnosti in enostavnosti se uporabljajo standardne rešitve pošiljanja elektronske pošte.
Po izpolnitvi osnovnih zahtev se vstopi v fazo testnega pošiljanja podatkov, kjer se uskladijo potrebne podrobnosti. Tako je sistem pripravljen na obratovanje.

V stopnji uvajanja mora podjetje tudi zagotoviti distribucijo potrebne dokumentacije uporabnikom. V ta namen lahko izkoristi svoje že utečene distribucijske kanale, preko katreih skrbi podjetje za obveščanje svojih uporabnikov. Vso potrebno dokumentacijo dostavi VBA na naslov podjetja, uporabniki pa jo vrnejo na naslov VBA.

Nazaj na kazalo

VBA uporablja znotraj svojih elektronskih procesov zelo zahtevno in absolutno varno obdelavo podatkov. Vsi prenosi podatkov so na svoji poti od podjetja, preko VBA in do banke popolnoma varni in nedostopni. Tako tudi operaterji in administratorji sistema VBS, ki v VBA skrbi za obdelavo podatkov, nimajo vpogleda v podatke same, ker so le-ti kodirani po unikatnem časovno-asinhronem ključu. Za tak način obdelave podatkov smo se odločili preventivno, da bi vsako možnost zlorabe zatrli že v kali.
Podatki, ki se pošiljajo po elektronski poti, so prav tako močno zaščiteni z uporabo 1024 bitnega varnega kanala.

Nazaj na kazalo

Ne. Sistem VBA ne odkupuje in ne prevzema obveznosti. Sistem VBS, ki znotraj VBA obdeluje podatke, skrbi samo za to, da se transakcije odvijajo znotraj meja, ki jih za tovrstno poslovanje določajo banke. Če uporabnik trenutno na računu nima zadostnega pokritja, skuša VBA pridobiti začasna sredstva iz drugih virov. Tako pokrije uporabnikove obveznosti, če le-te ne presegajo zmogljivosti sistema.
VBA nima svojih sredstev in ne deluje kot kreditna ustanova, čeprav se tako zdi. Od tu tudi naziv Virtual, torej NAVIDEZNO.

Nazaj na kazalo

Ker VBA ne prevzema obveznosti uporabnikov, tudi ne more garantirati, da bodo uporabniki poravnali svoje dolgove. V naslednji fazi, ko bo VBA že lahko delovala kot kreditna ustanova, bo garancija o plačilu samoumevna, sedaj, na začetku pa lahko govorimo samo o večji verjetnosti plačil.
Dejstvo pa je, da je verjetnost plačila preko VBA sistema veliko večja, kot na kakršankoli že obstoječ način. Najbližje sistemu VBA je način plačila z avtomatskim trajnim nalogom - trajnikom, po domače. Vendar imajo avtomatski trajniki v primerjavi z VBA več pomanjkljivosti:

• avtomatski trajnik odtegne sredstva z uporabnikovega računa tudi če s tem prekorači limit na računu, VBA pa v teh primerih pridobi sredstva iz drugih virov, tako da do prekoračitve limita skorajda ne more priti
• avtomatski trajnik vedno odteguje natančne zneske, medtem ko VBA deluje kot neke vrste akumulator, ki ublaži trenutne višje porabe
• za otvoritev avtomatskega trajnika mora uporabnik na banko, kjer za vloži pooblastilo banki za otvoritev trajnika, VBA pa poskrbi, da se uporabnik priključi na storitev VBA od doma, brez kakršnihkoli stroškov in naporov

Nazaj na kazalo

VBA je popolnoma neodvisna ustanova in ne dovoljuje preferenčne vloge nobenemu od priključenih podjetij in bačnih ustanov.

Nazaj na kazalo

Napačno razmišljanje. Banke lahko reklamirajo, razvijajo in izpeljejo poslovanje preko Interneta, pa to ne bo negativno vplivalo na poslovanje preko VBA. Ravno nasprotno - VBA spodbuja prehod poslovanja na Internet, ker tudi sam sistem VBA deluje s pomočjo elektronskih komunikacij. VBA se ukvarja z avtomatizacijo obdelave velikih količin podatkov o mesečnih transakcijah, kjer prevzame vso skrb za povezavo z katerokoli banko in katerimkoli podjetjem v imenu in za račun stranke. Občani in podjetje lahko še vedno poslujejo preko Interneta, pa to ne vpliva na njihove mesečne izdatke in avtomatizacijo obdelave le-teh. Pri poslovanju preko Interneta je še vedno prisotna relacija komitent-banka, sistemu VBA pa ta relacija nič ne pomeni. Bistvo VBA je ravno v tem, da strankam NI VEČ POTREBNO skrbeti za mesečne izdatke in da imajo kritje tudi za občasne prekoračitve limita - tega pa kakršnokoli poslovanje preko Interneta ne omogoča. Na drugi strani tudi podjetjem odpadejo administrativne skrbi z izterjavami, opominjanji in nevšečnosti, ki izhajajo iz neplačil, česar spet Internet poslovanje ne omogoča. In nenazadnje, VBA ponuja vsem strankam enako ugodne pogoje poslovanja, ne glade na banko, katere komitent je stranka in ne glede na podjetje, medtem ko je bančno Internet poslovanja individualna stvar vsake banke.

Tako VBA ne predstavlja konkurence bančnemu poslovanju preko Interneta in obratno. Prej bi lahko rekli, da lahko oba sistema delujeta v sožitju.

Nazaj na kazalo

Tu moramo izključiti vse konkurenčne dejavnike. VBA, torej Virtual Banking Association NI združenje bank, temveč navidezno združevanje bančnih poslov. Tako VBA ne združuje bank niti ne posega v zadeve posamezne banke, ampak prepušča vsaki banki vse komitente in ne daje povoda kateremukoli komitentu, da bi zaradi VBA prestopil iz ene na drugo banko. Vsem komitentom vseh bank ponuja VBA enake pogoje poslovanja. Bistvo je torej v združevanju bančnih poslov, ki jih VBA kot podatkovni operater lahko opravi za vse komitente vseh bank in s tem ne vpliva na njihovo zadovoljstvo biti komitent ene ali druge banke. Primerjava z združenjem ponudnikov interneta je na splošno popolnoma zgrešena, čeprav so tudi slednji združeni v posameznih segmentih delovanja. Tako, recimo, vsi uporabljajo isto omrežje za dostop (Telekomovo), vsi pošiljajo račune na položnicah, ki jih tiska isto podjetje (recimo Cetis) in vsi poslujejo preko Agencije za plačilni promet. Če nadaljujemo takšno razmišljanje, hitro ugotovimo, da lahko tudi vsi ponudniki Interneta uporabljajo VBA kot sistem za poravnavo mesečnih obveznosti njihovih strank, pa to nikakor ne pomeni, da so s tem ponudniki Interneta združeni. Vsakemu ostaja njihova lastna individualnost, kvaliteta storitev in lastne ugodnosti. Na to VBA nima vpliva.

Kar se pa tiče nadzora plačilnega prometa, je pa znotraj sistema VBA mehanizem, ki obdeluje dejanske podatke o transakcijah. Zaradi varnosti, preprečevanja zlorab in, nenazadnje, zaradi upoštevanja določil in standardov v smislu varnosti podatkov, je celoten sistem informacijsko hermetično zaprt. Operaterji in administratorji sistema imajo vpogled in možnost nadzora samo nad načinom obdelave podatkov, dejanskih transakcij in zneskovnih podatkov pa ne more dobiti nihče, razen bank, kamor so ti podatki poslani. Banke pa dobijo samo podatke, ki jih imajo na razpolago tudi v sedanjem načinu poslovanja, tako da tudi tu sistem VBA ne prinaša nikakršnih spememb.

Nazaj na kazalo

Reklame resda ni, je pa to po eni strani logično in pogojeno s poslovno politiko podjetja. VBA je namreč naravnan na stranke direktno in na individualnem nivoju, tako da neke reklame niti ne potrebuje. Če bi želeli preko reklam spodbuditi ljudi k sodelovanju, bi naše napovedi o številu strank v prvi razvojni fazi slonele na precej majavih nogah. Naša politika je reklama s priporočilom podjetja, kateremu stranke že zaupajo. VBA se kot samostojni ponudnik finančnih obdelav nikakor ne bi mogel povzdigniti do predvidenih višav, če ga pri tem ne bi podpirala podjetja, s katerimi namerava sodelovati.

Nazaj na kazalo

Odgovor na prvi del vprašanja: 
Res je, da ste že pred več kot letom dni lahko slišali za VBA, ni pa res, da ni nič novega. Enostaven vzrok, zakaj VBA še ni startal, je v pomanjkanju denarja. VBA za svoj zagon namreč potrebuje več kapitala, kot smo ga zaenkrat zmožni priskrbeti. Ključen problem je v principu VBA, ki ne dopušča, da bi se sistem napajal s sredstvi investitorja, ki bi se v končni fazi pridružil sistemu VBA kot ena sodelujočih strank. Tako kot investitorji odpadejo vsa slovenska podjetja in vse slovenske banke, kar so pa praktično vsi, ki imajo tako rekoč nekaj pod palcem. Zato smo našli drugačen način financiranja, ki pa je časovno in operativno močno zahteven. Trenutno (oktober, 2000) imamo že znanih približno 30% izvora začetne investicije in pričakujemo, da bomo celotno investicijo lahko pridobili v začetku leta 2001.

Kar se pa tiče drugega dela vprašanja:
Razbitje funkcij agencije za plačilni promet med posamezne banke nima nobenega vpliva na VBA. Za sistem VBA je popolnoma vseeno, katera stranka opravlja posamezne faze v plačilnem prometu, ker se VBSystem, ki praktično komunicira s sodelujočimi strankami, prilagaja trenutni situaciji. Ekonomski prostor potrebuje VBA vse dotlej, dokler znotraj njega enak sistem še ne deluje. Torej ni bojazni, da bi odnehali ali da finančni prostor sistema VBA ne bi več potreboval.

Nazaj na kazalo

Za širše informacije se obrnite na formular za vprašanja.
Zadnja sprememba: 20 december, 2000.