Bančni kodeks
  1. SPLOŠNA DOLOČILA
  2. OSNOVNA NAČELA
  3. ODNOS BANKE DO KOMITENTA
  4. ODNOS MED BANKAMI
  5. VAROVANJE BANČNE TAJNOSTI
  6. DAJANJE PODATKOV
  7. BANČNE INFORMACIJE
  8. REKLAMA IN KOMUNICIRANJE
  9. RAZSODIŠČE
  10. KONČNE DOLOČBE

Bančni kodeks je prevzet s spletnih strani Združenja bank Slovenije. © 1997 ZBS Združenje bank Slovenije info@zbs-giz.si. Vse pravice pridržane.

<-- NAZAJ NA PREJŠNJO STRAN

NAZAJ NA KAZALO I. SPLOŠNA DOLOČILA
Pojem banka 1.01 Beseda banka v tem kodeksu poleg bank v ožjem pomenu zaobjema tudi hranilnice in posojilnice, ki že poslujejo ali ki bodo na novo ustanovljene v Sloveniji.
Namen kodeksa 1.02 Ta kodeks je zapis načel in pravil, po katerih se ravnajo banke v Sloveniji, njihovi organi, bančni delavci in druge osebe pri opravljanju svoje dejavnosti in svojih nalog v odnosu do bančnih komitentov, do drugih bank in do gospodarskega okolja.
Obvezno upoštevanje 1.03 Določbe Kodeksa so obvezne za vse banke v Sloveniji, ne glede na to, ali so članice združenja ali ne in ali so ga sprejele ali ne. Ta načela morajo poznati in se po njih ravnati.
Sankcioniranje kršitev 1.04 Kodeks določa tudi organe in pravila za sankcioniranje neupoštevanja ali kršitev, kot tudi za reševanje sporov med banko in komitenti oziroma med bankami.
Komitent banke 1.05 Kot komitent banke se šteje tudi stranka, kateri se dajejo prve informacije ali se z njo vzpostavljajo prvi stiki, ne glede na to, ali kasneje pride do poslovnega odnosa ali ne.
Poznavanje kodeksa 1.06 Banka mora vsakega delavca seznaniti s pravili kodeksa in skrbeti, da vsi opravljajo delo s komitenti v skladu z njegovimi pravili in načeli.
NAZAJ NA KAZALO II. OSNOVNA NAČELA
Varovanje ugleda 2.01 Organi banke in vsi delavci v banki si morajo pri opravljanju svojih nalog prizadevati, da bodo ravnali v skladu s sprejetimi načeli in pravili ter da s svojim delom in vedenjem v banki in zunaj nje ne bodo škodovali ugledu svoje ustanove in vse bančne dejavnosti.
Zaupnost razmerja 2.02 Razmerje med banko in komitentom mora temeljiti na medsebojnem zaupanju, - ki ga banka pri poslovanju ne sme zanemarjati niti kršiti.
Zaščita pravic in koristi komitenta 2.03 Pri delu banke, njenih organov in njenih delavcev je treba ravnati tako, da se varujejo in ščitijo pravice in koristi komitenta.
Vestnost in odgovornost pri delu 2.04 Delavci banke in njeni organi morajo svoje naloge opravljati s potrebno vestnostjo, zavedajoč se strožje odgovornosti v poslovanju po načelih dobrega gospodarja, ki jo nalagajo predpisi o naročilu, komisiji, zastavi, hrambi, posredovanju in o bančnem poslovanju. Ob premajhni vestnosti z upravljanjem tujega premoženja se ne morejo sklicevati na nevednost niti na premajhno pozornost in so praviloma odgovorni za vsako stopnjo krivde.
Istovetenje delavca z banko 2.05 Bančni delavci se morajo zavedati, da javnost njihovo delo, postopek in odnos do komitenta istoveti z ravnanjem banke kot celote z vsemi posledicami, ki izhajajo iz takega ravnanja.
Odnosi med delavci 2.06 Odnosi med bančnimi delavci v okviru banke in med bankami morajo temeljiti na kolegialnosti, medsebojnem spoštovanju in medsebojni pomoči. Razhajanja v mnenjih ne smejo izzivati nekorektnosti ali presegati pravil lepega obnašanja.
Izobraževanje, napredek stroke 2.07 Banke si bodo prizadevale za napredek bančne dejavnosti, za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje bančnih delavcev in bodo skrbele za posredovanje izkušenj mlajšim delavcem.
NAZAJ NA KAZALO III. ODNOS BANKE DO KOMITENTA
Upoštevanje potreb in interesov 3.01 Banka mora v okviru svojih možnosti upoštevati želje komitenta in njegove potrebe ter ščititi njegove interese. Odklonitev mora biti skrbno pretehtana, utemeljena in vedno v mejah vljudnosti.
Vzdrževanje zaupanja 3.02 Organi banke in vsi njeni delavci si morajo pri delu nenehno prizadevati, da se bo ohranjalo in utrjevalo zaupanje komitenta v poslovanje banke, in skrbeti, da mu ne bi z opuščanjem potrebne skrbnosti in pozornosti škodili ali zmanjšali njegovega zaupanja v banko in bančno dejavnost.
Pripombe in predlogi 3.03 Od komitentov prejete pripombe in predloge, ki se nanašajo na poslovanje z njimi, mora banka obravnavati in po možnosti upoštevati, zlasti če so upravičeni. Po potrebi se lahko sproži razprava v združenju. Na pisne pripombe je treba obvezno dati pisni odgovor.
Reševanje pritožb 3.04 Posebno pozorno je treba obravnavati pritožbe komitentov, jih reševati hitro, s potrebno obzirnostjo, ob upoštevanju varovanja koristi komitenta kot tudi ugleda banke in zaupanja v njeno delo. Če komitent z načinom reševanja oziroma z rešitvijo banke ni zadovoljen, se lahko obrne na razsodišče, predvideno s tem kodeksom.
Splošni poslovni pogoji 3.05 Podrobnejša pravila o postopku in delu s komitenti pri posameznih poslih se določajo v splošnih poslovnih pogojih bank.
Vpogled v interne predpise banke 3.06 Splošni in posebni poslovni pogoji in drugi akti, ki se nanašajo na delo s komitenti, jim morajo biti v uradnih prostorih dostopni in na zahtevo predloženi na vpogled.
Pravočasno obveščanje 3.07 Komitenta mora banka v sprejemljivem roku obvestiti o spremembi načina dela, prakse, tarif ali pogojev in o datumu, od kdaj dalje bodo spremembe veljale.
NAZAJ NA KAZALO IV. ODNOS MED BANKAMI
Izvajanje dogovorov 4.01 Banke se morajo ravnati po sprejetih medbančnih dogovorih. Če se naknadno pojavijo ovire, ki otežujejo ali onemogočajo njihovo izvajanje pri posamezni banki, morajo o tem obvestiti pristojne organe združenja, predlagati drugačno rešitev ali spremembo.
Medsebojna solidarnost 4.02 Zavedati se je treba, da ima vsak pojav težav v banki, nezaupanja v katerokoli od bank ali celo njen propad, negativne posledice tudi za druge banke in za bančno dejavnost kot celoto. Ob takih primerih morajo banki druge banke nuditi pomoč, posebno če zanjo zaprosi. Banke si morajo ob tem prizadevati, da ohranijo ugled in zaupanje komitentov.
Delo izvedencev 4.03 Kadar bančni delavci nastopajo kot izvedenci, morajo tako delo opravljati brez osebne prizadetosti ali subjektivnosti, nastopati morajo samostojno in nepristransko, izvid in mnenje pa morata biti utemeljena z argumenti. Pri tem morajo paziti, da ne bodo škodovali ugledu bančne dejavnosti in zaupanju v banko.
Dogovori o storitvah za občane 4.04 Na področju poslovanja z občani v skladu z načelom varovanja koristi ter interesov komitentov sklepajo banke potrebne dogovore o opravljanju medsebojnih storitev za potrebe občanov pri poslovanju s hranilnimi vlogami in tekočimi računi.
NAZAJ NA KAZALO V. VAROVANJE BANČNE TAJNOSTI
Pojem 5.01 Bančna tajnost so vsi podatki, dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz poslovnega odnosa banke s komitentom ali so z njim kakorkoli povezani.
Dolžnost varovanja:

a) delavcev banke

 		5.02 Člani organov, družbeniki, delničarji in bančni delavci, ki pri delu v banki kakorkoli zvedo za take podatke, dejstva in okoliščine, ali so mu znani, zaupani ali drugače dostopni, so prvenstveno zavezani k temu, da jih varujejo. Ne smejo jih izdati, objaviti ali sporočiti tretjim osebam, niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

b) zunanjih sodelavcev

 		5.03 Bančno tajnost so dolžni varovati tudi zunanji sodelavci (izvedenci, predstavniki državnih organov, kontrolni, inšpekcijski in nadzorni organi), ki pri delu v banki ali zunaj nje zvedo za take podatke. Na to dolžnost jih mora banka opozoriti, preden pričnejo opravljati naloge.

c) zainteresiranih tretjih oseb

 		5.04 Če so jim podatki iz člena 5.01 dostopni, so zavezane k varovanju bančne tajnosti tudi zainteresirane tretje osebe (varuhi, skrbniki, zastopniki, pooblaščenci, pričakujoči dediči, izvršitelji oporoke, prisilni upravitelji in likvidatorji, poroki, hipotekarni zavezanci).
Odgovornost za kršitev 5.05 Banka in vsi zavezanci k varovanju bančne tajnosti so kazensko in materialno odgovorni za njeno kršitev.
Trajanje varovanja 5.06 Obveznost varovanja traja tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma po prenehanju poslovnega odnosa z banko.
Upravičenec do varovanja tajnosti 5.07 Pravica do zaščite bančne tajnosti je vezana strogo na osebo-komitenta kot upravičenca do njenega varovanja; brez njegovega dovoljenja - razen v posebej določenih izjemnih primerih - ne sme biti izdana ali sporočena tretjim osebam, niti najožjim družinskim članom ne.
Odklonitev dajanja podatkov 5.08 Banke in tudi drugi zavezanci k varovanju bančne tajnosti imajo pravico in dolžnost odkloniti dajanje podatkov iz točke 5.01 tega kodeksa.
Oprostitve od varovanja tajnosti 5.09 Zavezanci so oproščeni dolžnosti varovati bančno tajnost v naslednjih primerih:
  1. kadar da komitent izrecno in pisno soglasje;
  2. nasproti sodnim organom, kadar je proti komitentu uveden kazenski postopek, po uvedbi zapuščinskega ali likvidacijskega postopka;
  3. v pravdnem postopku, če je to potrebno za razčiščevanje zadev med banko in komitentom;
  4. kadar gre za pravno pomoč po 7. členu - točka 2.f in točka 5 Konvencije Organizacije združenih narodov o mamilih in psihotropnih substancah z dne 19. 12. 1988 ter po drugih mednarodnih konvencijah in dogovorih;
  5. kadar se med bankami dajejo običajne bonitetne informacije o gospodarskem stanju pravnih oseb, razen kadar je tak komitent izrecno prepovedal dajati take informacije.
Predpisana poročila 5.10 Banka se ne more sklicevati na dolžnost, da varuje bančno tajnost, kadar gre za poročila in podatke oblastem in nadzornim organom po zakonitih predpisih.
Zaščita baze podatkov 5.11 Banke morajo v svojem interesu ter v interesu komitentov zavarovati svoje računalniške sisteme pred možnostjo vdora v bazo podatkov. Nepoklicanim osebam je treba preprečiti, da bi se z njimi ali na podlagi njih materialno okoriščale ali zbirale informacije.
NAZAJ NA KAZALO VI. DAJANJE PODATKOV
Sodni organi 6.01 V sodnem postopku se pravosodnim organom dajejo podatki pisno, na njihovo pisno zahtevo. Iz te mora biti razvidno, da je postopek uveden, kateri podatki se zahtevajo, navedene morajo biti številke računa ali hranilne knjižice in drugi podatki, potrebni za identifikacijo posla in komitenta.
Vpogled v dokumentacijo 6.02 Neposredni vpogled v originalno dokumentacijo se dovoli sodnim organom samo na posebno, izrecno zahtevo sodišča, listine pa se izročajo v prepisih ali v fotokopijah.
Zainteresirane tretje osebe 6.03 Dajanje podatkov zainteresiranim tretjim osebam (točka 5.04) se omejuje samo na obseg zahteve sodišča.
Pravice razpolagateljev s sredstvi 6.04 Upravičenost tretjih oseb da po pooblastilu ali na drugi osnovi razpolagajo s sredstvi komitenta, ne pomeni hkrati njihove pravice do podatka ali do vpogleda v dokumentacijo, niti ne pravice po točki 5.09 do dajanja soglasja za oprostitev dolžnosti varovanja bančne tajnosti, če komitent - upravičenec ni dal za to izrecnega posebnega pooblastila.
Osebna razmerja komitenta 6.05 Pri dajanju podatkov, če je dopustno po točki 5.09, mora banka ravnati tako, da ne odkriva komitentovih osebnih razmer.
Učni nameni 6.06 V učne namene uporabljeni podatki morajo biti tako prirejeni, da ostane zavarovana komitentova anonimnost.
Drugi primeri 6.07 Drugi primeri dajanja podatkov se urejajo v splošnih poslovnih pogojih banke.
NAZAJ NA KAZALO VII. BANČNE INFORMACIJE
Pojem 7.01 Bančne bonitetne informacije so splošne ugotovitve in pripombe o komitentovih gospodarskih razmerah, o njegovi kreditni in plačilni sposobnosti in lahko vsebujejo tudi ocene. Temeljiti morajo na znanju, podatkih in opažanjih v lastni ustanovi. V bančno informacijo ne spadajo zneskovni podatki.
Splošno-običajne informacije 7.02 Pri vsakem ravnanju glede informacij je treba izhajati iz načela zaupnosti razmerja med banko in komitentom. Bančne informacije se dajejo, če to ustreza izrecni ali domnevni volji komitenta. Pri tem je treba ravnati tako, da se ne kršijo pravila bančne tajnosti in se informacije dajejo samo v okviru in obliki običajnih bonitetnih informacij. Banka se mora pri tem zavedati svoje morebitne materialne odgovornosti, bodisi nas proti komitentu, bodisi nasproti prejemniku informacije.
Pravne osebe 7.03 Informacije o pravnih osebah (podjetja, družbe zasebnega, javnega, državnega sektorja) se dajejo, če banke ne prejmejo od njih drugačnih navodil.
Fizične osebe 7.04 Bančne informacije o fizičnih osebah se dajejo le tedaj, če so komitenti - upravičenci do varovanja bančne tajnosti - za to dali izrecno pisno soglasje na splošno ali za posamezne primere.
Prejemniki informacij 7.05 Informacije se lahko izdajajo samo lastnim komitentom in drugim bankam za njihove potrebe ali za potrebe njihovih komitentov. Ne dajejo se gospodarskim informacijskim birojem, pisarnam ali agencijam.
Oblika, vsebina zahteve 7.06 Zahteve za informacijo morajo biti podane pisno, v izjemnih primerih po telefonu, telegramu, teleksu ali telefaksu, vendar z naknadno pisno potrditvijo. Naveden mora biti razlog, tako da bo razvidna upravičenost potrebe po bančni informaciji. Če jo zahteva banka, mora pojasniti, ali jo zahteva v svojem ali v komitentovem interesu oziroma v svojem ali v njegovem imenu.
Oblika informacije 7.07 Informacije se dajejo pisno. Ustno dane informacije morajo biti še pisno potrjene.
Stroga namembnost 7.08 Prejemnika informacije je treba izrecno opozoriti, da jo sme uporabiti samo za v zahtevi navedene namene in da je ne sme posredovati tretjim osebam.
Odklonitev 7.09 Kadar je treba informacijo odkloniti, ker banka zanjo nima potrebnega soglasja fizične osebe ali ker jo je prepovedala dati pravna oseba ali v zahtevi ni izkazan interes, ali ker banka nima zadostnega vpogleda v komitentove gospodarske razmere, mora biti zavrnitev oblikovana tako, da je ni mogoče razumeti kot negativno informacijo, in razlog zavrnitve mora biti naveden.
Prepis za komitenta 7.10 Komitent, o katerem se daje informacija, ima pravico zahtevati prepis dane informacije.
Poslovnost, ne zasebnost 7.11 Informacija z ugotovitvami in pripombami se sme nanašati samo na opažanja o obnašanju komitenta v poslovnem prometu, nikakor pa ne o zasebnem življenju fizičnih oseb.
Naknadni popravek 7.12 Če banka naknadno ugotovi, da je dala nepopolno, nepravilno ali napačno informacijo, jo mora dopolniti, popraviti ali spremeniti, in to obrazložiti.
Soglasje komitenta 7.13 Kadar se med bankami dajejo informacije o fizičnih osebah z izrecnim komitentovim soglasjem, zadošča pisno zagotovilo zahtevajoče banke, da tako izjavo ima. Na zahtevo jo mora tudi predložiti in jamči za škodo, ki bi nastala, če bi bila v zaupanju v to zagotovilo informacija izdana neupravičeno.
NAZAJ NA KAZALO VIII. REKLAMA IN KOMUNICIRANJE
Lojalnost in resničnost 8.01 Reklamna dejanja morajo ustrezati načelu resničnosti in morajo biti prirejena tako, da ne zavajajo v zmoto, ne kršijo dobrih poslovnih običajev in da drugim ne prizadevajo škode.
Upoštevanje prostega trga 8.02 Pri določanju pravil tržnega komuniciranja in stikov s komitenti bank, podpisnic tega kodeksa, izhajamo iz načela prostega trga bančnih storitev in konkurenčne prisotnosti bank na njem.

Vsak udeleženec na trgu bančnih storitev mora poznati vrste teh storitev, njihove cene in druge pogoje, ki veljajo na trgu.

Uporaba marketinških sredstev 8.03 Načelu svobodnega trga bančnih storitev nujno sledi načelo prostega tržnega komuniciranja in stikov z javnostjo.

To načelo pomeni možnost uporabe vseh marketinških sredstev in oblik komuniciranja z javnostjo, ki ne posegajo v ime, zaščitni znak in image drugih bank ali na kakršen-koli drug način ne spodbujajo nelojalne konkurence med bankami ter ne nasprotujejo pravilom iz tega kodeksa.

Uporaba konkurenčne prednosti 8.04 Banke na področju tržnega komuniciranja ne bodo z ničemer omejevale konkurenčnih prednosti, ki izhajajo iz večjih sposobnosti in večjega znanja, da bi dosegale boljše poslovne rezultate, večje zadovoljstvo potrošnikov bančnih storitev, da bi dosegle nižje stroške poslovanja in večji tržni delež ter profitabilnost.
Upoštevanje dogovorov 8.05 Pogoji poslovanja, sprejeti s pogodbami, sporazumi ali dogovori o vsebini ali oblikah tržnega komuniciranja zavezujejo le banke, ki so jih kot partnerji sklenile ali k njim pristopile.
NAZAJ NA KAZALO IX. RAZSODIŠČE
Nadzor nad izvajanjem kodeksa 9.01 Izvajanje tega kodeksa nadzoruje razsodišče, ki presoja primere nespoštovanja ali kršitev njegovih določb ter izreka ustrezne ukrepe.
Začetek postopka 9.02 Vsaka banka ima pravico, da sporoči opaženo nepravilnost ali kršitev in zahteva postopek pred razsodiščem. Komitent, ki ni zadovoljen z rešitvijo zadeve v banki, lahko zahteva, da o njej odloča razsodišče.
Sestava razsodišča 9.03 Vsaka stranka določi po enega člana, oba pa tretjega kot predsednika s seznama razsodnikov, ki ga vsaka štiri leta sprejema izvršilni odbor Združenje bank Slovenije. Za isto obdobje se imenujeta tožilec in namestnik, ki nastopa pred razsodiščem, kadar prijavitelj ne želi biti v vlogi tožnika oziroma stranke.
Odločitev 9.04 Razsodišče po opravljeni obravnavi ali ugotovi kršitev in izreče ukrep, ali pa odloči, da kršitve ni bilo. Na zahtevo komitenta lahko odloči o stvari in naloži banki, kako naj zadevo uredi, ali pa jo zavrne kot neutemeljeno.
Ukrepi 9.05 Kot ukrep se lahko izreče opomin, ukor ali javni opomin. O izrečenem ukrepu se obvesti vse banke.
Odločba in izvršitev 9.06 Odločbo podpišejo vsi člani razsodišča in se dostavi strankam s primerno obrazložitvijo. Če se odloči tudi o premoženjskem zahtevku ali odškodnini, poskrbi za izvršitev generalni sekretar Združenja bank Slovenije.
Zastaranje 9.07 Primeri, ki so se dogodili več kot šest mesecev pred dnevom prijave, se ne obravnavajo.
Paralelni postopki 9.08 Razsodišče lahko zahteva od banke, da uvede disciplinski postopek proti osebam, ki so storile kršitev ali so zanjo odgovorne. Če meni, da gre za kaznivo dejanje ali prestopek, obvesti o njem pristojne organe pregona.
Poslovnik 9.09 Razsodišče opravlja svoje naloge po poslovniku, ki ga sprejme izvršilni odbor Združenja bank Slovenije. Sedež razsodišča je pri Združenju bank Slovenije v Ljubljani.
Poročanje 9.10 O delu razsodišča se vsako leto poroča na zboru članov Združenja bank Slovenije.
Soglasje za pristojnost 9.11 Kadar se stranke v sporu odločijo, da prepustijo razsodišču tudi odločanje o premoženjsko pravnem zahtevku, morajo o tem skleniti poseben pisni dogovor.

NAZAJ NA KAZALO X. KONČNE DOLOČBE
Veljavnost kodeksa 10.01 Kodeks je veljavno sprejet, ko dajo nanj pisno soglasje tri četrtine vseh bank v Sloveniji. To pravilo velja tudi za njegove spremembe in dopolnitve.
Obvestilo 10.02 O začetku veljavnosti se obvestijo vse banke v Sloveniji.
10.03 Ta kodeks je začel veljati od 2. julija 1992 dalje.